04 5778410
SORČ CECILIJA roj. ŠILJAR
Cecilija je bila rojena 22.10.1919 na Bohinjski Bistrici št. 39 v trdni in tradicionalni kmečki družini, po domače pri »Cenglet« v kateri se je rodilo šest otrok. Trije so zaradi bolezni umrli že kot majhni otroci. Oče je bil Janez Šiljar (1863- 1951), gospodar na kmetiji, mama pa Katarina Arh (1883- 1961) »Ulčnekova« s Spodnje vasi. Julija leta 1922 je Bohinjsko Bistrico zajel velik požar, ki je do tal uničil več deset domačij, tudi »Cengletovo«. V času požara je Cilko, kot so jo klicali, čuval devetdesetletni in slabovidni ded Andrej in sama sreča je bila, da so jo pravočasno rešili iz popolnoma uničene hiše. Kot dve in pol letnega otroka so jo v odraščanje prevzeli pri »Tazgornjih« na Poljah, kjer je bila poročena mamina sestra. Domača hiša je pogorela do tal, tako da so kasneje v bližini zgradili novo hišo. Teh dogodkov se še danes živo spominja in jih dostikrat omenja kot enih važnejših dogodkov iz svojega življenja. Ko se je vrnila domov je odraščala skupaj s starejšima bratoma Alojzom in Nikolajem. V osnovno- ljudsko šolo je hodila na Bistrici. Bila je precej slabotna vendar odlična učenka. Po ljudski šoli so jo poslali v šolo v Maria Saal na avstrijskem Koroškem, kjer se je šolalo veliko slovenskih deklet. Kasneje je obiskovala trgovsko srednjo šolo v Ljubljani. Po pripovedovanju je bila njena prva zaposlitev v Radovljici na Davkariji. Tam je bila zaposlena tudi nekaj časa med vojno. Oba brata sta se med vojno priključila partizanom, tako da jima je kolikor je bilo mogoče, dostavljala hrano in ostalo. Po vojni se je zaposlila pri upravi Elektro Žirovnica in je sodelovala pri izgradnji Hidrocentrale Savica od samega začetka gradnje. Vodstvo gradbišča je poslovalo v Ukancu, tako da je kar nekaj časa, predvsem pozimi, živela pri Žvanu v Ukancu. Po dokončanju izgradnje se je zaposlila v upravi GG Bled na Gozdnem obratu na Bohinjski Bistrici, ki je takrat posloval v Zoisovem gradu. Na GG Bled je bila zaposlena do upokojitve. Slovela je kot izredno vestna, delovna in dosledna. Poročila se je leta 1949 z Milanom Sorčem z Loga v Bohinju. V tem času, ko sta živela še pri »Cenglet«, se jima je rodil sin Milan. Kasneje so se preselili v novozgrajeno hišo, ki sta jo zgradila na precej veliki parceli na Bistrici, ki jo je dobila od doma. Ta je bila nacionalizirana in po delih odvzeta za druge namene. To jo je zelo prizadelo in čutila je veliko krivico. Vse do pred nekaj leti, ko se ji je vid precej poslabšal, je ogromno brala, tudi tujo literaturo, predvsem pa sledila dogajanju na televiziji. K branju je vzpodbujala tudi oba vnuka, ki sta poletja preživljala v Bohinju. Do letošnjega leta je živela doma, ob pomoči sinove družine in skrbnih negovalk iz Doma Sv. Martina. V sredini marca pa se je za stalno naselila v Domu v Srednji vasi, kjer jo redno obiskujejo sin z ženo, dva vnuka z ženama in trije pravnuki. Ob praznovanju 104. leta ji vsi skupaj želijo zdravja in dolgega življenja.
Zapisal sin Milan Sorč.